The post 11. TRADICIONALNI POHOD OKOLI GRADIŠKEGA JEZERA appeared first on PD Moravče.

Mentorji in vodniki smo pripravili kar nekaj iger  tako za odrasle kot otroke, vendar je na eni in drugi strani prevladalo veselje preizkušanj sani in žakljev, tako smo ostale igre potisnili na stran in jih shranili za drugo priložnost.

Po dveh urah intenzivnega dričanja na snegu  sta k nam v goste prišla dva aktivna gorska reševalca. Seznanila sta nas kako preveriti, kdaj je hoja v zasnežen hrib varna in kdaj je bolje, da se določenemu predelu ognemo. Spoznali smo obvezno zimsko opremo – lavinski trojček, kar smo kasneje tudi lahko preizkusili.

Z vso potrebno opremo smo tudi poiskali zasutega v plazu. Na srečo je nosil lavinsko žolno. Tako smo ga lahko kar hitro locirali in ga z lopatami odkopali.

Tokratno reševanje je bilo na srečo simulirano. In upamo, da “zaresnega” NIKOLI ne doživimo.

Ob tej priložnosti še:

HVALA! VSEM, KI STE SE DOGODKA V VELIKEM ŠTEVILU UDELEŽILI IN BILI NA NJEM PRIJETNO IN POZITIVNO RAZPOLOŽENI!

PREDVSEM  PA ZAHVALA VELJA PRIMOŽU IN DEJANU – GORSKIMA REŠEVALCEMA, KI STA NAM TO IZKUŠNJO TUDI OMOGOČILA! – HVALA!

The post NA UŠTAH USPEŠNO REŠILI ZASUTEGA V PLAZU appeared first on PD Moravče.

Raziskovali smo podzemno jamo imenovano Železna jama. Tokrat je bila ta izkušnja edinstvena, saj je bila prvi stik z neznanim.

“V temo gremo”

“A tam straši!”

“Kaj pa če ne bomo nč vidl'”

“Zakaj pa nisi naročila naj vzamemo svetilke?”

“A tm je zdej kdo doma?”

So sipala vprašanja malih nadebudnežev starih 3 – 5 let. Ugotovili smo, da imajo jamarji v jami napeljane luči, da je pot zavarovana, da se morajo oči malce navaditi na temnejši prostor in da je jama pravzaprav zelo zanimiva. Ali veste, da so jo včasih uporabljali celo za hladilnik…

Tudi muzej je ponudil veliko vprašanj kako in kje rastejo ti zanimivi kamni, najdlje so se zadržali pri okostjih jamskega medveda in zobnih ostankih različnih živali.

Zadnji del muzeja je ponudil ogled jamarske opreme. Čelade na policah, vrvi, lestve, škripci, prižeme, reševalna oprema, svetilke…

“kolk majo jamarji velik za nosit!”

Ta dan smo videli in slišali veliko novega. Prvič smo stopili v jamo. Prvič smo od blizu videli netopirja in jamsko kobilico. Od vsega navdušenja smo se morali malce sprostiti, zato smo se odpravili na po poti do gradu Krumperk. tja, kjer je nekaj časa živel vitez Adam Ravbar…

The post ŽELEZNA JAMA appeared first on PD Moravče.

Kdo sploh je ta Marijan, da hodimo že devet let po tej poti?!

Marijan Gril je eden od ustanovnih članov planinskega društva Moravče. Bil je velik intuziast in pravi planinec po srcu. Svoje delo v društvu je posvečal predvsem delu z otroki, njihovemu usmerjanju in vodenju v planine. V planine je vodil tudi osebe z motnjo v duševnem razvoju. Bil je vodnik planinske zveze Slovenije. Nikoli mu ni bilo težko dneva ali ur nameniti v dobro planinskemu društvu.

Poleg vestnega in zagnanega dela v vodništvu je svojo energijo posvečal tudi urejanju planinskih poti. Uredil je planinsko po, ki se je takrat imenovala NOB – potekala je okoli takratne občine Domžale, Badjurovo pot, Moravško planinsko obhodnico. Ta markacist je sodeloval pri prvih markiranjih po moravški dolini.

Aktivno je sodeloval pri gorski straži, predaval po šolah o varni hoji v gore in o posebnostih in zanimivostih rastlin. Posebej dobro je poznal predvsem cvetje v planinah, še posebej zdravilna zelišča.

Po času, ko je bilo ustanovljeno planinsko društvo je bil gonilna sila pri večini izpeljanih projektov. Tako, Marijan – ni  več med nami, a se radi spominjamo njegovega, za nas, velikega dela.

The post 9. MARIJANOV POHOD appeared first on PD Moravče.

V torek, 10. aprila se je 45 pohodnikov odpravilo proti slapu Orglice.
Iz Kamniške Bistrice smo se odpravili proti partizanski bolnici Bela, nadaljevali do slapu nad bolnico in se odločili, da pot zaključimo.

Odločitev se je izkazala za pravilno, saj se je po vkrcanju na avtobus vlil močan naliv.
Raziskovanje naravnega spomenika je postreglo z mnogimi zanimivimi vprašanji; medosebnih odnosov, o pomembnosti razreševanja konfliktov po mirni poti…
Komaj se je pohod zaključil, že je bilo postavljeno vprašanje –
“Kam pa juter gremo?!”

The post KAMNIŠKA BISTRICA – PARTIZANSKA BOLNICA BELA – SLAP BELA appeared first on PD Moravče.

Zbrali smo se na treh avtobusnih postajah in se z  avtobusom odpeljali proti Dobovcu, kjer smo začeli naš pohod proti vrhu. Pohod je vodil Marjan Kocjančič. Pot ni bila zahtevna niti za najmlajša predšolska planinca. Do vrha smo se nekajkrat ustavili, malo zato, ker so nas mamile dobrote v nahrbtnikih, predvsem pa zato, ker smo občudovali pomlad v razcvetu. Vrh smo dosegli v slabih dveh urah. Tam nas je najprej prevzel pogled, ki je v daljavi segal vse do Triglava. Prevzeti od lepote smo pomalicali, opremili planinske knjižice z žigi, najmlajši so se nato sprostili na igralih, ostali pa smo veselo klepetali.

Ker nas je sonce grelo, se nam ni mudilo nazaj. A ker je vsega lepega enkrat konec, smo se okrog dvanajstih pričeli spuščati proti izhodišču, od koder smo se prijetno utrujeni vrnili varno domov.

The post POHOD NA KUM appeared first on PD Moravče.

Usposabljanje strokovnega kadra »Planinstvo za invalide/OPP« (Pin)
Na usposabljanju je bilo 18 radovednih slušateljev in 11 predavateljev z voljo do širjenja in predajanja znanja tako je med 13. in 15. aprilom na Uštah potekal pretok informacij teoretično, praktično in življenjsko.
Da smo lahko omogočili čimbolj prijetno učno okolje smo se najprej predstavili in povedali naša pričakovanja. Temu je sledila uvodna predstavitev sveta invalidov z Majo Kuzma, ki je povedal svoje izkušnje, dosežke, nerodne situacije in napotke, kako vzpostaviti čim boljšo komunikacijo z gluhimi s počasnejšim govorom, brez kriljenja z rokami in s primernim tonom.
Kako rokovati z invalidskim vozičkom in česa vsekakor ne početi nam je povedala Irena Lamovec. Ko se ustavimo najprej preverimo ali je voziček zabremzan – so blokirana kolesa ali izključen motor pri električnem pogonu, šele potem se lahko oddaljimo od vozička ali pa brezskrbno stojimo zraven.
Čas, ki smo ga namenili ADHD temi je kljub hitremu pretoku informacij s 140 besedami na minuto bil prekratek. Dejan Sotirov je doživeto in z uporabnimi primeri nazorno približal svet hitrih mislecev.
Razumevanje in pozornost na lastno zaznanje nam je v pomoč tudi, ko se lotimo strategij dela z invalidi o katerih smo veliko izvedeli od Tjaše Filipčič.
Sobotno jutro nam je osvežila Rozala Arko z znanji o tem, kaj storiti, ko ne gre vse po naših načrtih, da bi bilo brez zapletov in se zaplete pri zdravju. Ohranimo mirno kri. Povedala nam je, kaj lahko naredimo sami in če posumimo, da gre za življenjsko nevarno situacijo kličemo 112. Če je le možno lahko naredimo veliko s predhodno informiranostjo o zdravstvenem stanju, tako lahko že v naprej vemo kaj storiti in nam ugibanje, kakšno je stanje pohodnika prihrani čas in sive lase.
Psihologija je tema, ki v nas prebuja radovednost izvedeti kaj več. Tina Jeromen nam je povedala, da je ključ dobre komunikacije poslušanje.
V kakšni poplavi impulzov se pogosto znajdejo osebe z avtizmom nam je orisala Zdenka Virant in da so spremembe nekaj, na kar je treba te posameznike zelo postopno privaditi.
Kaj pomeni ne slišati smo izvedeli od Darje Pajk in tudi odgovor na vprašanje ali s polževim vsadkom osebe slišijo vse. Slišijo več, a ne vsega, je bil odgovor.
Razliko med duševno boleznijo in motnjo v duševnem zdravju nam je ponazoril Jurček Nowakk in to je le beseda duševno. Osebe z motnjo v duševnem razvoju so zdrave v koliko jih ne ujame gripa ali pa katera druga bolezen.
Preizkusili smo kako je ne videti in zaznavati le sence v poznem popoldnevu in občutiti ne sigurnost, brez predstave v katerem delu dvorišča smo. Razumeli smo kakšen je pomen opisov in razlag sveta, ki nas obdaja na kar nam je pozornost usmerila Maja Burian.
Zelo smo se razveselili obiska številčne delegacije hrvaških planincev, njihove zagnanosti in navdušenja nad in planinci in programom planinstvo za invalide/OPP. S svojo voljo in kondicijo so jim dojemanje invalidov/OPP sami postavili na glavo, da niso samo slepi in gluhi tisti, ki se podajajo na hribe in zmorejo. Vsak lahko osvoji svoj cilj, četudi je na invalidskem vozičku ali pa svet dojema na zelo svojstven način.
Obisk je bil zelo prisrčen in z iskrenimi stiski rok in dogovorom, da bomo skupaj raziskovali pot invalidov/OPP v gore in svoje dosežke delili med seboj.
Zadnji dan smo najprej s soncem skritim za oblake pričeli pohod. Skupaj smo se z planinskega doma na Uštah podali na pohod in glede na zmožnosti in telesno pripravljenost ubrali tri različne poti. Prvi so se odcepili na križišču proti sv. Florjanu, v skupini je bila tudi oseba na invalidskem vozičku, drugi so dosegli Pivkelj in se po isti poti vrnili nazaj in tretji so zaokrožili čez GEOSS nazaj do Ušt. Na pohodu nas je bilo 46.
Ponosni smo na izvedeno usposabljanje, inkluzijski pohod žareče obraze pohodnikov in navdušenje.
Letos sta na vrsti še dva termina usposabljanj planinstvo za invalide/OPP (Pin) 22. – 24. junij 2018 in 7. – 9. september 2018 več najdete na povezavi https://www.pzs.si/novice.php?pid=12474.

The post INKLUZIJSKI POHOD appeared first on PD Moravče.

Tokrat se je pohoda udeležilo 50 pohodnikov.

Vreme nam je dobro služilo, saj ni bilo prevroče. Na trenutke smo bili tudi hvaležni za kakšno jopico z  dolgimi rokavi. Pot je potekala v mirnem vzdušju, prevladala je misel . »Gremo!« »Prišli bomo!« In res – varno smo prispeli do cilja.

Pot še vedno velja za mali »bav-bav« in marsikoga je že zamikalo, da se pohodu pridruži, pa vendar je dvom v zmožnosti prevelik… Brez skrbi, odstopiti je človeško, je odgovorno – če ne zmoreš! Včasih si telesno in psihično dobro pripravljen, pa ti nagajajo že preizkušene nogavice ali čevlji. Vse to je naravno!

Vsekakor pa vse pohvale tistim, ki so premagali vse te strahove in izgovore, prišli zjutraj ob 4.00 na planinski dom Ušte – Žerenk, se prijavili in podali na pot. Pot, ki je razgibana, saj se kar nekajkrat vzpne (Sv. Miklavž, Murovica, Sv. Mohor, Limbarska gora, Pivkelj). Te »strmine« niso zahtevne, jih pa začini dolžina poti, ki je dolga 48 km.  Vedno večkrat jo premagajo tudi že osnovnošolski otroci druge triade.

Vas je zamikalo? Pridružite se nam naslednje leto, 1.maja ob 4.00 pred planinskim domom Ušte – Žerenk – takrat se bomo na pot podali 24.

The post 23. PRVOMAJSKI POHOD PO MPP appeared first on PD Moravče.

Tokrat jih je v Moravčah startalo 6. Osnovnošolec si je že v naprej določil, kateri del trase bo zanj izziv – tega je tudi uspešno opravil!

Na tako pot s kolesom je prav poseben izziv, kar potrjuje tudi dejstvo, da se za premagovanje te poti ne odloči veliko korenjakov. Je pa zato zadoščenje po premagani poti še toliko večje.

Pot poteka po različnih terenskih podlagah, zato se tempo vseskozi prilagaja udeleženim.

Kako je potekala sama trasa, si lahko ogledate tudi na FB strani društva. Morda ste prihodnje leto ravno vi na vrsti, da se nam pridružite. Tak zadan cilj je dobra motivacija za večkratno vadbo na prostem, s katero si izboljšamo počutje, dvignemo raven naše kondicijske pripravljenosti ter s tem zadovoljnejši zremo v svet.

The post S KOLESOM PO MORAVŠKI TURNO-KOLESARSKI POTI appeared first on PD Moravče.

Pot je v celoti speljana po gozdu, česar so se udeleženci zelo veselili. Komaj smo dobro zagrizli v breg, že smo bili na vrhu – tako jim je bilo težko verjeti, da smo za danes končali. “Čez koliko časa gremo naprej'”, “Koliko imamo pa potem še do vrha?”, “Ali bo tam, kamor gremo mi, tudi takšna koča na vrhu?”

Taka in podobna vprašanja so kar deževala, saj so ponavadi pripravljeni na večjo kondicijsko obremenitev. Dejstvo, da smo prišli na današnji cilj in da velikih nahrbtnikov ne bo potrebno več nositi (vsaj danes ne), jih je navdušila, čeprav so še vedno malce nejeverno pogledovali za nami, če jih mogoče hecamo. Tako so se prepustili sproščeni igri na prostem, vmes občasno praznili nahrbtnike s prehrambenimi zalogami in VSE zaloge priboljškov samoiniciativno delili med ostale udeležence! Kasneje smo se zbrali skupaj in ob interesu udeleženih otrok smo se odpravili raziskat bližnji hrib – na kratek sprehod. Ogledali smo si krmišče za gozdne živali, raziskali izruvano drevo, njegovo koreninsko sestavo, premerili “luknjo” iz katere je bilo drevo izruvano, razlikovali med čemažem in podleskom…

Po večerji je bilo na vrsti razvrščanje po sobah, priprava na počitek, v slabi uri, je nemir v koči zamenjal mirni počitek.

Naslednji dan smo se dopoldne odpravili na novo raziskovanje. Tokrat smo del poti že poznali, naprej smo se orientirali po planinskih tablah, markacijah. Seznanili smo se z osnovami gps sledenja; preverjali, kje smo začeli, kam gremo, kje smo in kam moramo priti. Skupno smo določili traso, po kateri smo se kasneje vrnili do koče – “Uspelo nam je!” so se veselili ob prihodu na travnik pred kočo.

Razrasla drevesa v bližini koče so kar vabila k izdelavi drevesnih hišic. Otroški ustvarjalnosti ni bilo konca. Kdor je želel, se je lahko podučil o nekaterih osnovnih planinskih vozlih. Vsega lepega pa je hitro konec, pravijo starejši. In imeli smo se tako lepo, da je dan kar švignil mimo. Klic na kosilo je pomenil začetek konca našega druženja. Po kosilu je bil namreč odhod v dolino.

Kam pa naslednjič? V NEZNANO! Kdaj? 2. junija! – VAS ZANIMA KAM?! 

PRIDITE Z NAMI, BOMO SKUPAJ ODKRILI!

The post dva dni na ČEMŠENIŠKI PLANINI appeared first on PD Moravče.