Med tednom so se oblaki razkadili in na planiranem dogodku, so na nas svetili sončni žarki. Tokrat smo raziskovali tisto, kar se skriva pod hribom. Naučili smo se, da v nam neznane luknje ne smemo plezati, saj se lahko zgodi, da ta luknja nekam vodi – tudi tja, kjer bi za nas lahko bilo nevarno.

Raziskovali smo podzemno jamo imenovano Železna jama. Tokrat je bila ta izkušnja edinstvena, saj je bila prvi stik z neznanim.

“V temo gremo”

“A tam straši!”

“Kaj pa če ne bomo nč vidl'”

“Zakaj pa nisi naročila naj vzamemo svetilke?”

“A tm je zdej kdo doma?”

So sipala vprašanja malih nadebudnežev starih 3 – 5 let. Ugotovili smo, da imajo jamarji v jami napeljane luči, da je pot zavarovana, da se morajo oči malce navaditi na temnejši prostor in da je jama pravzaprav zelo zanimiva. Ali veste, da so jo včasih uporabljali celo za hladilnik…

Tudi muzej je ponudil veliko vprašanj kako in kje rastejo ti zanimivi kamni, najdlje so se zadržali pri okostjih jamskega medveda in zobnih ostankih različnih živali.

Zadnji del muzeja je ponudil ogled jamarske opreme. Čelade na policah, vrvi, lestve, škripci, prižeme, reševalna oprema, svetilke…

“kolk majo jamarji velik za nosit!”

Ta dan smo videli in slišali veliko novega. Prvič smo stopili v jamo. Prvič smo od blizu videli netopirja in jamsko kobilico. Od vsega navdušenja smo se morali malce sprostiti, zato smo se odpravili na po poti do gradu Krumperk. tja, kjer je nekaj časa živel vitez Adam Ravbar…