Tokrat smo se odpravili pogledat, kaj se skriva pod površino hriba…

Ugotovili smo, da svet čudes… Ob vstopu “v hrib” smo malo nejeverno postopali – malo od razburjenja, kaj bomo videli, malo od strahu – kaj bo v tej luknji. Prijazna jamarja sta s svojo umirjenostjo in sproščenostjo pregnala vse dvome in izčrpala vse svoje znanje ob postavljanju mogih otroških vprašanj.

Navdušeni so bili, ker so si lahko ogledali netopirja čisto od blizu, prav tako kapnike.

Muzej ravno tako ni ostal ravnodušen, saj so želeli informaciji o vsakem pridobljenem kamnu.

Tako hvala jamarjema Marku in Božu, ki sta potrpežljivo odgovarjala na vsa zastavljena vprašanja.