V juniju se je odvijal planinski tabor za predšolske otroke. Odpravili smo se na Pohorje. Bivali smo v Ruški koči na Arehu.

Težko pričakovani datum, ko se bomo odpravili prespat, na tabor, je končno prišel. Otroci so odštevali dneve in se veselili. Že sama vožnja z avtobusom do Pohorja je pomenila velik dogodek. Da ne omenim kovčka v katerem so imeli spakirane svoje stvari.

Prvi dan smo se odpravili od pohorske vzpenjače do Mariborske koče. Vmes smo srečali škrate in si ogledali velike svinjske kopalnice. Ob veselem pomenkovanju smo na cilj hitro prispeli. Takoj nato smo morali seveda preveriti, kje so kovčki in ali so varno pospravljeni v avtobusu. Le tako smo lahko pomirjeni nadaljevali pot.

Po kosilu smo razpakirali stvari ter se odpravili na plezanje. Vsak je imel možnost preizkusiti svoje sposobnosti na varovani plezalni steni. Seznanili smo se z osnovnimi pripomočki, njihovim poimenovanjem. Spoznali smo, zakaj je pomembno pravilno zavezati vrv in zakaj moramo na glavi obvezno imeti čelado.

Poleg plezalne preizkušnje je bila otokom zanimiva tudi hoja ob jeklenici in vrvni ograji. To je bilo za njih nekaj novega in so kljub starosti (3-5 let) vsi zmogli. Ne samo to, razburjenje jih je kar gnalo naprej.

Pri večerji, ob pogledu skozi panoramsko okno, se je razlegel glas: »Sto milijonov metrov smo visok! Poglej!« Ni potrebno veliko, da so otroci zadovoljni. In sto milijonov jih ni bilo. Bili pa smo na 1246 m. Kar smo lahko spoznali ob sicer toplem in vročem dnevu in mrzlem večeru, ko smo iz kratkih rokavov v nekaj minutah vsi imeli oblečene puloverje in vetrovke.

Ni bilo potrebno veliko, da bo otroci zvečer zaspali. In zjutraj so zgodaj odprli oči in pričeli s spraševanjem, ali že gremo hodit. In smo šli po zajtrku. Od Ruške koče po krožni poti do hotela Zarja. Pot poteka skozi gozd in ponuja nekaj kulturnih zanimivosti. Mi smo si privoščili pravljične trenutke ob iskanju in preganjanju škratov, kar ni bilo težko, saj so tod vse pohorske stezice polne mineralnih kamnin, ki se svetlikajo in spominjajo na zlato, ki ga škrati prenašajo.

Popoldne smo tako tudi obiskali škratovo deželo v gozdu, kjer smo jim tudi pomagali zgraditi hišice in urediti bivalno okolico. Dela smo imeli še in še, ravno tako idej, kaj še postoriti.

Po večerji smo imeli »pižama party«. Ker smo se odločili, da ne bomo šli zgodaj spat, smo ob polni luni zopet zapustili naše bivališče ter se odpravili na pohod s svetilkami. Popoldansko ustvarjanje je bilo poplačano, saj smo kmalu zavili s poti v gozd, kjer so nas pričakali vile, v drevesih smo opazovali škratove hiške ter imeli pot osvetljeno  z lučkami. Pravljičnost je dosegla vrhunec, ko smo našli njihovo sladko zahvalo za popoldansko delo.

Naslednje jutro so nas že prišli obiskat starši. Zjutraj je mraz in daljša močna ploha dežja poskrbela, da smo dogajanje prilagodili. Tako so nekateri po podelitvi priznanj odšli. Večino se kljub vsemu zanimalo, kje smo ustvarjali škratkom bivališča. Najbolj pogumni so se tudi vzpeli na Žigartov vrh (1346 m), kot je bilo prvotno načrtovano. Ob vrniti pa smo počasi zapustili kraj, kjer smo preživeli tri lepe dni!

The post TABOR POHORJE – RUŠKA KOČA appeared first on PD Moravče.

Tokrat smo se odpravili na planinski dom Ušte – Žerenk, kamor s smo v sredo prišli peš. Po kosilu sta nas obiskala Kekec in Pehta z volkcem. Obiskali smo tudi bližnji ranč pr´Osolet. Zvečer pa smo imeli zabavo v pižamah.

Drugi dan smo se odpravili proti Sv. Florjanu, kjer smo tudi imeli kosilo na prostem. Pri vzpenjanju smo se seznanili z delom markacistov in pomembnostjo njihovega dela. Ko smo se vrnili do doma, smo se tudi sami preizkusili v vlogi markacistov in na kamne narisali vsak svojo markacijo. Ko so se sušile, pa nam je škratek Uštek malce ponagajal in nam jih poskril. Tako smo odšli po svetilke in se odpravili na iskanje. In našli smo prav vse, čeprav je bila trda tema! Na koncu je Uštek pustil priboljške, kot opravičilo, da nam je ponagajal.

Tretji dan smo se s kombiji odpeljali na naše izhodišče pod Limbarsko goro. Od tam smo pot nadaljevali do vrha. Ko smo se s pohoda vrnili, smo se odpravili v bližnji gozd, kjer smo postavljali škratkove hišice. In že sta prišla na obisk gorska reševalca, ki sta nam povedala mnogo zanimivih stvari o delu gorskih reševalcev. Za piko na i pa nas je ob koncu obiskal tudi kočijaž z ranča pr`Osolet in s kočijo popeljal vse, ki so to želeli.

Četrti dan so se nam pridružili starši. Skupaj smo se odpravili v Dešen, kjer smo si ogledali 200 milijonov let staro zanimivost (kamnito srce), v kateri so fosili. Po vrnitvi smo  podelili zaslužena priznanja in se poslovili.

The post PLANINSKI TABOR ZA PREDŠOLSKE OTROKE appeared first on PD Moravče.

22. – 25. 5. 2019

Predšolski otroci so se tokrat odpravili na Gore nad Hrastnikom. V Hrastnik so pripotovali z vlakom. Potem pa vse štiri dni s svojimi nogami.

Pokazali so izjemno mero vodljivosti in za to so bili tudi večkrat nagrajeni z opazovanjem gorskih koz, ki se gibajo na tem področju.

Med bivanjem na gorah smo se odpravili:

• v škratovo deželo; kjer smo škratom gradili naselje, iskali njihove klobuke…,
• na ranč; kjer smo poskrbeli za konje in jih jahali,
• do lovcev; kjer nam je prijazni lovec prijazno razložil in pokazal vse o divjih živalih, ogledali smo si tudi krmišče,
• na Kopitnik; kjer smo si dali dozo igre na igralih…

Skratka – UŽIVALI SMO!

The post GORE 2019 appeared first on PD Moravče.